AN NOU INVALIDE POZISYON ANTI-KREYOLIS LA!
Publié : vendredi 23 juin 2006 00:23
ANOMALI LINGWISTIK AKTYEL LA EN AYITI: ERITAJ KONDISYONMAN KONOLYAL KI PRETANN YON SIPERYORITE LINGWISTIK POU LANG FRANSEZ LA KI PA GEN OKIN BAZ NAN LOJIK.
SI NOU FE YON TI KOUT PYE SOU LISTWA EROYENN, NAP REYALIZE KE MENM ATITID KE YON SERI TETZOKRAT INTEKLEKTYEL KOMOKYEL AP FE KONT KREYOL NOU AN, SE MENM KRITIK ETNOCENTRIK SA KE ROMEN YO TE KONN FE KONT LANG JEMANIK YO_ ROMEN YO TE KONSIDERE LANG JEMANIK YO KOM YON LANG BABA KOTE KE YO PREZIME KE MOUN PAKA PANSE AK FE FILOZOFI AN LANG SA.
LE NOU GADE LISTWA, NOU WE KE MENM LANG JEMANIK SA YO KE ROMEN YO TAP MINIMIZE YA, BAY NESANS AK GAUSS, EULER, PLANCK, GOETHE, KANT E LATRIYE.
EDIKASYON AYISYENN: YON ANOMALI INTEGRAL!
Nan sek tradisyonel intelektyel ayisyen an, gen yon pretansyon lingwistik ki ta vle fe nou asepte ke kreyol la pa sofistike ase pou eksprime ide abtre nan egzesis "kognitif" yo; komsi fakilte intelektyel yon ayisyen pedi yon pousantaj sibstansyel nan "*kapasite ontolojik" li, ke yo konsidere, falasyezman dapre mwen, kom yon kondisyon ki inerant nan nati lang kreyol la.
moun ki asepte pozisyon sa gen tandans lonje dwet sou limitasyon aktyel lang kreyol nan abilite pou eksprime "tem konvansyonel syentifik ak filozofik yo".
pou ki sa mwen pa dako ak pozisyon sa? se pa paske mwen se yon kiltiralis kap batay pou montre vale eleman kiltirel ke sikonstans nesans mwen atribiye a ekzistans mwen; sa ka yon *motivasyon inkonsyant, men baz agiman mwen kont pozisyon ankreyolis se yon baz analitik: moun ki konsevwa kreyol nou an kom yon lang ki gen yon ti kal "fenet ontolojik" fe ere, paske yo aparamman panse ke tout "limitasyon aktyel" se neseseman yon "limitasyon inerant", ki pa vre di tou.
ki diferans ki genyen ant yon "limitasyon aktyel" ak yon "limitasyon inerant"?
diferans ki genyen ant de kondisyon sa yo, seke yon "limitasyon aktyel" pa neseseman inerant paske li ka "sikonstansyel" tou.
par egzanp, "limitasyon aktyel" yon makak nan konpitasyon aritmetik prime se yon kondisyon inerant( rejyon nan fontenn sevel tet ki rele " neo-cortex" la pa devlope ase nan makak pou pemet li elabore ide abstre ki se operasyon aritmetik sa yo: adisyon, soustraksyon, divizyon ak miltiplikasyon; tandiske limitasyon yon moun ki iletre nan operasyon aritmetik yo se yon kondisyon sikonstansyel. setadi si moun iletre sa te leve nan environman ki te ganranti li omwen yon edikasyon prime, li tap kopetan nan abilite pou efektye operasyon aritmetik asime ke moun sa se yon moun nomal( li pa kokobe mantal tankou par egzanp yon boulouloum).
Ki sa analoji sa gen pou li we ak tez ke nap diskite ya?
menm jan moun ki iletre ya gen yon limitasyon sikonstansyel nan abilite pou efektye operasyon aritmetik_ kwake li toujou gen potensyalite pou li vini konpetan nan egzesis kognitif sa, yon eventyalite ki depann sou eleman ak resous ki implimente nan pwoses aprentisaj moun sa_ limitasyon aktyel lang kreyol la nan eksprime ide abstre filozofik ou syentifik se yon kondisyon sikonstansyel_ sikonstansyel paske nou pa selman neglije pwodiksyon intelektyel nan lang la, nou dekouraje li. yon fenomen ki reprezante yon "sek visye" kote efe ya ( limitasyon ke nou obzeve nan abilite kreyol pou eksprime ide abstre konpleks yo) konfondi pou koz la ( kondisyon akiz la konfondi pou kom koz esansyel la).
kritik antikreyolis yo, pa selman konfonn fakte kozatif limitasyon aparant ke nou obseve nan abilite lang kreyol la pou eksprime ide abstre yo, men yo pa arive reyalize ke lang kreyol la se yon sentez lingwistik, yon sentez ki marye "erop ak afrik"; yon rezilta ki pemet kreyol nou'an abzobe konsep etno-kiltirel mond afriken yan ak mond eropeyen yan. nan konteks sa, kreyol la pap gen yon ti kal "fenet ontolonjik" kom antikreyolis yo falasyezman asime, men plito yon gwo "fenet ontolojik" ki an prinsip ta dwe depase fenet ontolojik respektiv mond konstitiyan yo, afrik ak erop.
en konklizyon, se pa ke lang kreyol la pa sofistike ase pou eksprime
ide abtre yo, men paske nou tradisyonelman dekouraje, penalize ak ridikilize tout atanta moun ki ta vle devlepe indepandans intelektyel yo nan lang kreyol la.
_________________
pale franse pa sinifi intelijan!!!!!!
SI NOU FE YON TI KOUT PYE SOU LISTWA EROYENN, NAP REYALIZE KE MENM ATITID KE YON SERI TETZOKRAT INTEKLEKTYEL KOMOKYEL AP FE KONT KREYOL NOU AN, SE MENM KRITIK ETNOCENTRIK SA KE ROMEN YO TE KONN FE KONT LANG JEMANIK YO_ ROMEN YO TE KONSIDERE LANG JEMANIK YO KOM YON LANG BABA KOTE KE YO PREZIME KE MOUN PAKA PANSE AK FE FILOZOFI AN LANG SA.
LE NOU GADE LISTWA, NOU WE KE MENM LANG JEMANIK SA YO KE ROMEN YO TAP MINIMIZE YA, BAY NESANS AK GAUSS, EULER, PLANCK, GOETHE, KANT E LATRIYE.
EDIKASYON AYISYENN: YON ANOMALI INTEGRAL!
Nan sek tradisyonel intelektyel ayisyen an, gen yon pretansyon lingwistik ki ta vle fe nou asepte ke kreyol la pa sofistike ase pou eksprime ide abtre nan egzesis "kognitif" yo; komsi fakilte intelektyel yon ayisyen pedi yon pousantaj sibstansyel nan "*kapasite ontolojik" li, ke yo konsidere, falasyezman dapre mwen, kom yon kondisyon ki inerant nan nati lang kreyol la.
moun ki asepte pozisyon sa gen tandans lonje dwet sou limitasyon aktyel lang kreyol nan abilite pou eksprime "tem konvansyonel syentifik ak filozofik yo".
pou ki sa mwen pa dako ak pozisyon sa? se pa paske mwen se yon kiltiralis kap batay pou montre vale eleman kiltirel ke sikonstans nesans mwen atribiye a ekzistans mwen; sa ka yon *motivasyon inkonsyant, men baz agiman mwen kont pozisyon ankreyolis se yon baz analitik: moun ki konsevwa kreyol nou an kom yon lang ki gen yon ti kal "fenet ontolojik" fe ere, paske yo aparamman panse ke tout "limitasyon aktyel" se neseseman yon "limitasyon inerant", ki pa vre di tou.
ki diferans ki genyen ant yon "limitasyon aktyel" ak yon "limitasyon inerant"?
diferans ki genyen ant de kondisyon sa yo, seke yon "limitasyon aktyel" pa neseseman inerant paske li ka "sikonstansyel" tou.
par egzanp, "limitasyon aktyel" yon makak nan konpitasyon aritmetik prime se yon kondisyon inerant( rejyon nan fontenn sevel tet ki rele " neo-cortex" la pa devlope ase nan makak pou pemet li elabore ide abstre ki se operasyon aritmetik sa yo: adisyon, soustraksyon, divizyon ak miltiplikasyon; tandiske limitasyon yon moun ki iletre nan operasyon aritmetik yo se yon kondisyon sikonstansyel. setadi si moun iletre sa te leve nan environman ki te ganranti li omwen yon edikasyon prime, li tap kopetan nan abilite pou efektye operasyon aritmetik asime ke moun sa se yon moun nomal( li pa kokobe mantal tankou par egzanp yon boulouloum).
Ki sa analoji sa gen pou li we ak tez ke nap diskite ya?
menm jan moun ki iletre ya gen yon limitasyon sikonstansyel nan abilite pou efektye operasyon aritmetik_ kwake li toujou gen potensyalite pou li vini konpetan nan egzesis kognitif sa, yon eventyalite ki depann sou eleman ak resous ki implimente nan pwoses aprentisaj moun sa_ limitasyon aktyel lang kreyol la nan eksprime ide abstre filozofik ou syentifik se yon kondisyon sikonstansyel_ sikonstansyel paske nou pa selman neglije pwodiksyon intelektyel nan lang la, nou dekouraje li. yon fenomen ki reprezante yon "sek visye" kote efe ya ( limitasyon ke nou obzeve nan abilite kreyol pou eksprime ide abstre konpleks yo) konfondi pou koz la ( kondisyon akiz la konfondi pou kom koz esansyel la).
kritik antikreyolis yo, pa selman konfonn fakte kozatif limitasyon aparant ke nou obseve nan abilite lang kreyol la pou eksprime ide abstre yo, men yo pa arive reyalize ke lang kreyol la se yon sentez lingwistik, yon sentez ki marye "erop ak afrik"; yon rezilta ki pemet kreyol nou'an abzobe konsep etno-kiltirel mond afriken yan ak mond eropeyen yan. nan konteks sa, kreyol la pap gen yon ti kal "fenet ontolonjik" kom antikreyolis yo falasyezman asime, men plito yon gwo "fenet ontolojik" ki an prinsip ta dwe depase fenet ontolojik respektiv mond konstitiyan yo, afrik ak erop.
en konklizyon, se pa ke lang kreyol la pa sofistike ase pou eksprime
ide abtre yo, men paske nou tradisyonelman dekouraje, penalize ak ridikilize tout atanta moun ki ta vle devlepe indepandans intelektyel yo nan lang kreyol la.
_________________
pale franse pa sinifi intelijan!!!!!!